Začetki organiziranega humanitarnega delovanja in humanitarnih pravnih podlag segajo v prvo polovico 20. stoletja, ko so bile podpisane Ženevske konvencije, ki skupaj z Dopolnilnimi protokoli, predstavljajo pravno podlago mednarodnega humanitarnega prava. Humanitarna pomoč je pomoč, ki se daje v primeru humanitarnih kriz, ki nastajajo zaradi človekovega delovanja in naravnih katastrof v takih razsežnostih, da jih prizadeto področje ali država ne more sama obvladovati.
Njihove posledice so vse hujše, kar gre pripisati številnim dejavnikom, naprimer spreminjajoči se naravi sporov, podnebnim spremembam, vse večji konkurenci pri dostopu do energije in naravnih virov, skrajni revščini, slabemu upravljanju in nestabilnim razmeram. Glavne žrtve so civilisti, pogosto najrevnejši in najbolj nezaščiteni, ki povečini živijo v državah v razvoju. Zaradi humanitarnih kriz je ogromno ljudi pregnanih s svojih domov, bodisi beguncev bodisi razseljenih oseb. Izključni namen humanitarne pomoči je obvarovati življenje, preprečiti in olajšati človeško trpljenje ter ohranjati človekovo dostojanstvo, zato je tovrstna pomoč nediskriminatorna in ne sledi zunanjepolitičnim ciljem dajalk pomoči.
Operacije humanitarne pomoči so torej v skladu z načeli nevtralnosti, nepristranskosti, človečnosti in neodvisnosti, pomoč pa se dodeljuje na osnovi potreb prizadetih držav in prebivalcev. Humanitarna pomoč ne obsega le blažitev posledic nesreč, temveč tudi dejavnosti, ki omogočajo učinkovit prehod k razvojnemu sodelovanju, ki je dolgotrajnejše narave.
Ločimo programirano humanitarno in nujno humanitarno pomoč. Programirana je tista, ki jo je možno do neke mere načrtovati, kot so primeri dolgotrajnih kriz, nujna humanitarna pomoč pa je tista, ki je ni možno predvideti, na primer pri naravnih nesrečah.
Tisti, ki se ukvarjajo s humanitarno pomočjo, se srečujejo s hudimi ovirami. Vedno pogosteje se dogaja, da se mednarodno pravo, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom, pravom človekovih pravic in begunskim pravom ne upošteva ali se povsem očitno krši. »Humanitarni prostor«, ki je potreben za dostop do nezaščitenega prebivalstva ter varnost humanitarnih delavcev, mora ostati osnovni predpogoj za dostavo humanitarne pomoči.







Konzorcij treh globalnih NVO - InterAction, ICVA i...
Ob svetovnem dnevu voda (22. marec) je EK poudaril...
EK je 12. marca objavila novo sporočilo z naslovo...
Zaščita ranljivih notranje razseljenih oseb osta...
V zadnjih 30 letih se je število katastrof na sve...